Odpadki kot pokazatelj učinkovitosti podjetja

To potrjuje tudi primer podjetja KANSAI HELIOS Slovenija, kjer so se zmanjševanja proizvodnih odpadkov lotili sistematično in celostno. Kot poudarja dr. Radmila Wollrab, direktorica trajnostnega razvoja skupine KANSAI HELIOS: »Projekt smo zastavili z jasnim ciljem – natančno razumeti, kje odpadki nastajajo in poiskati konkretne rešitve za njihovo zmanjšanje ali ponovno uporabo.«

Najprej razumevanje, nato optimizacija

Ključen korak pri tem ni bila takojšnja optimizacija, temveč poglobljena analiza. V podjetju so oblikovali interdisciplinarno skupino, ki povezuje proizvodnjo, tehnologijo, ekologijo in razvoj ter omogoča celovit vpogled v procese, kjer odpadki nastajajo. Namesto splošnih ocen so se osredotočili na konkretne tokove materialov. Odpadke so razdelili na tri ključna področja, nato pa za vsako vzpostavili ločeno delovno skupino, ki je analizirala stanje in iskala priložnosti za izboljšave.

Šele ko razumejo proces v celoti, lahko začnejo spreminjati posamezne korake. Pri nekaterih tokovih so ugotovili, da odpadek sploh ni nujen, pri drugih pa, da ga lahko učinkovito vrnejo nazaj v proizvodnjo, pojasnjujejo v podjetju.

Pomemben del projekta je bil tudi razvoj natančnejšega spremljanja odpadkov, ki omogoča vpogled v to, kje in v kakšnih količinah odpadki nastajajo. Prav podatki so postali osnova za nadaljnje odločitve.

Ko odpadek postane surovina

Analiza je pokazala, da odpadki niso homogeni, temveč se njihova sestava spreminja skozi proces. Pri reakcijskih vodah so ugotovili, da se obremenjenost razlikuje glede na fazo proizvodnje, kar omogoča ločeno obdelavo in ponovno uporabo posameznih frakcij. Pri pralnih topilih in goščah pa so nadgradili recikliranje z destilacijo ter z boljšim nadzorom nad količinami odpadkov odkrili dodatne priložnosti za optimizacijo.

Poseben poudarek so namenili tudi področju pralnih in drugih vod, kjer so pristop razdelili na več podpodročij in jih obravnavali celostno. Ponekod jim je uspelo proizvodni proces prilagoditi do te mere, da odpadek sploh ne nastaja, drugje pa so celotno količino odpadka vključili nazaj v proizvodnjo.

Trajnost, ki prinaša merljive rezultate

Izboljšave so prinesle tudi pomembne ekonomske učinke, tako zaradi sprememb v proizvodnih procesih kot tudi zaradi optimizacije ravnanja z odpadki, na primer z boljšimi pogoji pri partnerjih in učinkovitejšim odvozom. To potrjuje, da gre za kombinacijo tehnoloških in poslovnih odločitev. Projekt je že v začetni fazi prinesel več kot 100.000 evrov letnih prihrankov, dolgoročno pa bi lahko dosegli tudi do pol milijona evrov letnega učinka.

To jasno kaže, da zmanjševanje odpadkov ni strošek, ampak priložnost. Vsak optimiziran proces pomeni boljši izkoristek surovin in večjo učinkovitost.

Del širše trajnostne strategije

Projekt pa ni samostojen ukrep, temveč del širše trajnostne strategije poslovanja. Trajnostni razvoj je v podjetju strateško načrtovan, z jasno postavljenimi cilji do leta 2030: 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (obseg 1 in 2), 20-odstotno zmanjšanje porabe energije in vode ter 30-odstotno zmanjšanje količine odpadkov.

Ob tem podjetje krepi tudi energetsko samooskrbo – trenutno upravlja štiri sončne elektrarne, v načrtu pa so dodatne kapacitete, med njimi tudi lastna hidroelektrarna. Cilj je, da bi do leta 2030 kar 12 odstotkov vseh energetskih potreb pokrili iz lastnih virov. Trajnost tako temelji na sistematičnem upravljanju virov in principih krožnega gospodarstva, kjer odpadek ni nujno končna točka, temveč je lahko nova vhodna surovina.

Takšni projekti kažejo, da trajnostni prehod ni rezultat enega velikega preboja, temveč številnih premišljenih, podatkovno podprtih korakov. »Naš cilj ni le zmanjšati odpadke, ampak jih razumeti kot potencialen vir. To je bistvo sodobne industrije,« zaključuje dr. Wollrab.